Ostala znanja

V svoje delo vključujem tudi druga znanja, ki so pomemben del mojega dela in pogleda na človeka.

Fokusing

Fokusing je telesno usmerjen proces samozavedanja in čustvenega zdravljenja. Razvil ga je Eugene Gendlin v zgodnjih 60-ih letih.

Je proces poslušanja svojega telesa na nežen, sprejemajoč način, ki nas vodi do naše notranje modrosti, v globlje samospoznavanje in zdravljenje.

Besedo »fokusing« oz. po slovensko »osredotočanje« je Gendlin izbral kot metaforo za proces zaznavanja nedoločenega, subtilnega, nejasnega telesnega občutenja (felt-sense ali občutena zaznava), ki ga lahko polagoma izostrimo, kakor lahko izostrimo sliko na daljnogledu.

Fokusing se pogosto uporablja v kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi.

Terapija notranjih družinskih sistemov

Terapija notranjih družinskih sistemov (Internal Family Systems Therapy – IFS) je razvil Richard C. Schwartz. Temelji na predpostavki, da je naš um v osnovi večdelen, kar je pozitivna lastnost. Ne gre za multiplo osebnost, gre za večdelnost našega uma, ki se pokaže v vsakdanjih situacijah. Primer je, ko se odločamo in en del nas želi nekaj, drugi del nas želi drugo stvar. Drugi primer takšnih delov je naš notranji kritik, ki kritizira drugi del nas, ki nosi sram ali krivdo.

Vsak tak del nas nosi v sebi pomembne kvalitete in informacije, zato za vse dele naredimo prostor, da jih lahko slišimo. Ne glede na to, koliko delov prihaja v osredje, pa je en del nas tisto, kar smo resnično mi, naš središčni Jaz. Ta je tisti, ki ve, kako se ozdraviti in najti pot do integracije in celosti.

IFS ustvarja harmonijo znotraj nas samih, zato da se nam ni potrebno boriti sami s seboj, ampak naredimo prostor in prisluhnemo vsem delom sebe. Gre za ustvarjanje sočutja do sebe, kakor tudi do ljudi okoli nas.

Nenasilna (sočutna) komunikacija

Marshal Rosenberg je oblikoval koncept nenasilne komunikacije, kjer gre za poslušanje naših globljih potreb in potreb drugih. Pod samokritiko lahko slišimo lastne, globlje potrebe in pod besednim obsojanjem, ki ga izreče druga oseba, lahko zaznamo njene potrebe in vrednote. Tak način komuniciranja in drže razkriva zavedanje, da vsi ljudje skušamo zasledovati univerzalne vrednote in potrebe vsak dan, v vsakem trenutku.  

Tak način komunikacije in pogleda na ljudi spodbuja mentaliteto sodelovanja in stremi k rešitvam, ki so v dobro vsem v nasprotju z mentaliteto tekmovanja, manipulacije, nadvlade in nasilja. Pomaga oblikovati miroljubne odnose znotraj družin in družbe.