Relacijska družinska terapija

Relacijsko družinsko terapijo je razvil dddr. Christian Gostečnik. Model združuje spoznanja relacijskih teorij (teorija navezanosti), sistemskih teorij, medosebne nevrobiologije in emocionalno usmerjene terapije (Johnson).

Model je potrjen s strani AMMFT (American Association for Marriage and Family Therapy).

Središče pozornosti modela je odnos. Temelji na spoznanju, da vsak človek od spočetja dalje živi in se razvija v odnosih. Preko čustvene povezanosti s starši oz. skrbniki posameznik gradi svoj notranji svet. Čustveno vzdušje, v katerem je odraščal, mu pomeni domačnost, povezanost in pripadnost, tudi če je bilo napolnjeno z bolečino in travmami. Zato bo nezavedno iskal čustveno vzdušje, v katerem je odrasel in ga ponovno ustvarjal v novih odnosih, predvsem v partnerstvu in starševstvu, v kar ga žene potreba po razrešitvi.

Model daje pozornost na razvijanje čustvene regulacije na treh ravneh doživljanja, ki se med seboj prepletajo:

• sistem odnosov v družini (vloge, ki jih zavzamejo posamezni družinski člani, razmejitve med starševskim in otroškim podsistemom…)
• medosebna raven (odnos med jaz in ti, vzorci komuniciranja, avtonomnost vs. povezanost…)
• notranji svet posameznika (doživljanje sebe in drugih, telesne senzacije, prepričanja, pretekle izkušnje…)

Terapevtski proces je namenjen razreševanju in izstopanju iz ponavljanja starih, nefunkcionalnih vzorcev ter podporo pri oblikovanju novih, kvalitetnih odnosov do drugih in do sebe.