Ostala znanja

V svoje delo vklju?ujem tudi druga znanja, ki so pomemben del mojega dela in pogleda na ?loveka.

Fokusing

Fokusing je telesno usmerjen proces samozavedanja in ?ustvenega zdravljenja. Razvil ga je Eugene Gendlin v zgodnjih 60-ih letih.

Je proces poslušanja svojega telesa na ne?en, sprejemajo? na?in, ki nas vodi do naše notranje modrosti, v globlje samospoznavanje in zdravljenje.

Besedo »fokusing« oz. po slovensko »osredoto?anje« je Gendlin izbral kot metaforo za proces zaznavanja nedolo?enega, subtilnega, nejasnega telesnega ob?utenja (felt-sense ali ob?utena zaznava), ki ga lahko polagoma izostrimo, kakor lahko izostrimo sliko na daljnogledu.

Fokusing se pogosto uporablja v kombinaciji z drugimi terapevtskimi pristopi.

Terapija notranjih dru?inskih sistemov

Terapija notranjih dru?inskih sistemov (Internal Family Systems Therapy – IFS) je razvil Richard C. Schwartz. Temelji na predpostavki, da je naš um v osnovi ve?delen, kar je pozitivna lastnost. Ne gre za multiplo osebnost, gre za ve?delnost našega uma, ki se poka?e v vsakdanjih situacijah. Primer je, ko se odlo?amo in en del nas ?eli nekaj, drugi del nas ?eli drugo stvar. Drugi primer takšnih delov je naš notranji kritik, ki kritizira drugi del nas, ki nosi sram ali krivdo.

Vsak tak del nas nosi v sebi pomembne kvalitete in informacije, zato za vse dele naredimo prostor, da jih lahko slišimo. Ne glede na to, koliko delov prihaja v osredje, pa je en del nas tisto, kar smo resni?no mi, naš središ?ni Jaz. Ta je tisti, ki ve, kako se ozdraviti in najti pot do integracije in celosti.

IFS ustvarja harmonijo znotraj nas samih, zato da se nam ni potrebno boriti sami s seboj, ampak naredimo prostor in prisluhnemo vsem delom sebe. Gre za ustvarjanje so?utja do sebe, kakor tudi do ljudi okoli nas.

Nenasilna (so?utna) komunikacija

Marshal Rosenberg je oblikoval koncept nenasilne komunikacije, kjer gre za poslušanje naših globljih potreb in potreb drugih. Pod samokritiko lahko slišimo lastne, globlje potrebe in pod besednim obsojanjem, ki ga izre?e druga oseba, lahko zaznamo njene potrebe in vrednote. Tak na?in komuniciranja in dr?e razkriva zavedanje, da vsi ljudje skušamo zasledovati univerzalne vrednote in potrebe vsak dan, v vsakem trenutku.  

Tak na?in komunikacije in pogleda na ljudi spodbuja mentaliteto sodelovanja in stremi k rešitvam, ki so v dobro vsem v nasprotju z mentaliteto tekmovanja, manipulacije, nadvlade in nasilja. Pomaga oblikovati miroljubne odnose znotraj dru?in in dru?be.