V terapevtskem prostoru razvijamo pozornost (čuječnost) na več nivojih vašega obstoja. Pomembni ste vi kot celota, kaj sporoča vaše telo, kaj doživljate, kaj so vaše potrebe in kaj se dogaja v vašem umu, mislih.
V terapevtskem procesu delamo na več nivojih:
Na ravni telesa terapevtko zanima, kaj sporoča telo. Jezik, s katerim telo komunicira z nami, so telesne senzacije. Poleg telesnih senzacij je terapija prostor tudi za raziskovanje telesnih gibov in impulzov po gibanju.
Razvijanje globljega stika s telesom in tem, kar nam sporoča, je pomemben del terapevtskega dela, ker:
Vsi ljudje imamo različne potrebe, od fizičnih (potreba po hrani, gibanju..) do čustvenih potreb (potreba po povezanosti, čustveni varnosti, spoštovanju, samostojnosti…).
Večina nas je odraslo v družini, kjer določene potrebe niso bile sprejete ali pa smo bili zaradi njih celo zavrnjeni in osramočeni. Tako smo nekatere potrebe odrinili, vendar se na tak ali drugačen način vedno kažejo, lahko skozi samokritičnost, obsojanje drugih, čustvene stiske ali celo skozi bolezen.
V terapevtskem procesu odkrivamo temeljne potrebe. Že samo spoznanje in zavedanje teh potreb lahko prinese olajšanje. Včasih je potrebno nekaj časa, da jih lahko sprejmemo. Vendar ko vemo, kaj potrebujemo, se pot do izpolnjenih potreb in želja bolj jasno pokaže.
V terapevtskem procesu ves čas spremljamo čustva, doživljanje. Ta so pomemben smerokaz na poti osebnega razvoja in pomemben smerokaz, ki kaže na izpolnjene ali neizpolnjene potrebe.
Včasih so kakšna čustva preveč intenzivna, včasih pa jih oseba sploh ne zaznava. V terapiji dobite podporo pri raziskovanju in ravnanju s svojimi čustvi. Pomemben del je razvijanje čustvene regulacije, torej sposobnosti za ravnanje z intenzivnimi čustvi.
O čustvih ne bomo samo razmišljali, s čustvi delamo izkustveno, torej s čustvi ki so prisotna in živa v danem trenutku.
Tekom terapije je prostor tudi za vse tisto, o čemer razmišljate, za spomine, ki prihajajo iz preteklosti, prepričanja, ki jih nosite o sebi in o svetu ter podobe, ki se pojavljajo v mislih.
Um je pomemben za sprejemanje odločitev, logično razmišljanje, povezovanje, načrtovanje nadaljnjih korakov, vendar nas lahko kdaj tudi omejuje s preozkimi koncepti, napačnimi prepričanji ter pretiranim razmišljanjem in analiziranjem, kar lahko blokira intuicijo in zaznavanje lastnega doživljanja in potreb. V otroštvu se pogosto oblikujejo negativna prepričanja o sebi in drugih, ki jih je dobro prepoznati, razumeti in preoblikovati.
Na terapiji se razvija samozavedanje na vseh nivojih, potem pa je odvisno od potreb posameznika in njegove življenjske situacije, kam bomo usmerili več pozornosti.